Evropsko aritmološko združenje (EHRA), Ameriško aritmološko združenje (HRS), Latinskoameriško aritmološko združenje (LAHRS) ter Azijsko-pacifiško aritmološko združenje (APHRS) so 1. marec razglasili za globalni dan srčnega utripa. Pobuda združuje dejavnosti, namenjene povečanju ozaveščenosti javnosti o pomenu spremljanja lastnega srčnega utripa.
1. marec 2026
Motnje srčnega ritma, zlasti atrijska fibrilacija kot najpogostejša obstojna motnja srčnega ritma v odrasli dobi, lahko potekajo brez izrazitejših simptomov. V nekaterih primerih je nereden srčni utrip posledica nenevarne motnje ritma, v drugih pa lahko opozarja na stanje, ki ob neprepoznavi vodi do resnih zapletov. Kar tretjina ljudi atrijske fibrilacije ne zaznava, zato so lahko izpostavljeni povečanemu tveganju za možgansko kap ali srčno popuščanje.
Z enostavnim manevrom, kot je tipanje utripa na zapestju, lahko nereden srčni utrip prepoznamo. V sodelovanju z zdravnikom ga nato ustrezno opredelimo in po potrebi uvedemo zdravljenje. Na ta način lahko preprečimo morebitne resne posledice neprepoznane motnje srčnega ritma.
Dan utripa 2026 – aktivnosti v Sloveniji
V Sloveniji smo letošnje aktivnosti obeležili z več dogodki.
V ponedeljek, 23. februarja 2026, je v oddaji Dobro jutro na RTV Slovenija gostoval dr. Martin Rauber, kjer je širši javnosti predstavil problematiko motenj srčnega ritma ter pomen njihovega pravočasnega prepoznavanja. Posnetek oddaje je dostopen na spletni strani RTV SLO:
https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175200927
Delovna skupina za aritmije in elektrostimulacijo srca pri Združenju kardiologov Slovenije je v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja, Reševalno postajo UKC Ljubljana ter Društvom študentov medicine Slovenije 28. februarja 2026 med 10.00 in 13.30 na Prešernovem trgu v Ljubljani organizirala informativno stojnico.
Mimoidoči so se pod vodstvom zdravstvenega osebja lahko naučili pravilnega tipanja srčnega utripa ter se poučili o najpogostejših aritmijah. Osebam, pri katerih je bil zaznan nereden srčni utrip, je bil po potrebi v reševalnem vozilu posnet EKG. Izvajale so se tudi meritve krvnega tlaka in krvnega sladkorja, saj sta arterijska hipertenzija in sladkorna bolezen pomembna dejavnika tveganja za nastanek atrijske fibrilacije. Pripravljena so bila tudi pisna gradiva za laično javnost.
Ob letošnjem dnevu srčnega utripa smo dodatno predstavili slovenski prevod ESC smernic za zdravljenje atrijske fibrilacije, namenjen edukaciji bolnikov. Prevod smernic je dostopen na spletni strani ESC:
https://dam-assets.escardio.org/download/06492d56118d11f19345be99a3d54aa5
Letošnje aktivnosti so dodatno obogatile tudi druge zdravstvene ustanove. Pobudi sta se pridružila Univerzitetni klinični center Maribor ter Splošna bolnišnica Murska Sobota, s čimer se svetovni dan srčnega utripa vse bolj utrjuje kot vseslovenska strokovna in javnozdravstvena iniciativa. Pisna gradiva, vključno z izobraževalnimi plakati, smo dodatno posredovali vsem zainteresiranim zdravstvenim domovom po Sloveniji.
Izvedbo informativne stojnice ter tisk izobraževalnih gradiv je kot glavni sponzor podprlo podjetje Alkaloid.
27. slovenski forum o preventivi bolezni srca in žilja
