Pri slednjem zavzemata posebno mesto telesna dejavnost in telesna vadba (fiziologija telesne dejavnosti in vadbe), kjer se delovanje preventivne kardiologije posveča bodisi učinkom telesne dajvnosti in vadbe pri zdrvaih posameznikih (športna kardiologija) bodisi pri srčno-žilnih bolnikih (rehabilitacijska kardiologija).
Specifičnost preventivne kardiologije je, da stremi k preprečevanju srčno-žilnih dogodkov; zato je njen strokovni domet tesno vezan na izsledke opazovalnih (epidemioloških) in intervencijskih (kliničnih) raziskav. Strokovni pristop izrazito temelji na kardiologiji, podprti z dokazi, hkrati pa se poslužuje znanj in veščin širše kardiološke stroke, ki vključujejo patofiziološko in klinično znanje, specifične funkcijske in slikovne preiskave ter epidemiološke-populacijske pristope. Strokovni in znanstveni ustroj preventivne kardiologije zato slonita na tesnem sodelovanju z drugimi subspecialnostmi kardiologije, drugimi specialnostmi medicine (zlasti družinske medicine, diabetologije, epidemiologije in javnega zdravja, pediatrije, laboratorijske medicine, klinične fiziologije, slikovne diagnostike), drugimi strokami (zdravstvena edukacija, fizioterapija, kineziologija, psihologija, zdravstvena ekonomika) in vsemi segmenti družbe, ki so vpleteni v krepitev občega in srčno-žilnega zdravja.