Zdravljenje z alfakalcidiolom ne zmanjša srčno-žilne ogroženosti pri bolnikih, ki ob zdravljenju s hemodializo nimajo sekundarnega hiperparatiroidizma

Jupsline | Datum objave:

Zdravljenje z alfakalcidiolom pri bolnikih, ki ob zdravljenju s hemodializo nimajo sekundarnega hiperparatiroidizma, ne zmanjša tveganja za pojav pomembnih srčno-žilnih dogodkov, so pokazali rezultati randomizirane kontrolirane raziskave, objavljeni v decembrski številki revije The Journal of the American Medical Association (JAMA 2018; 320: 2325-34). Raziskava je bila zasnovana na predpostavki, da bi utegnila biti motnja aktivacije receptorjev za vitamin D v ledvicah vzročno vpletena v povezavo med večjo srčno-žilno ogroženostjo in motnjo presnove mineralov in kosti pri bolnikih z okvaro delovanja ledvic. Morebitne koristi aktivatorja receptorjev za vitamin D, kot je alfakalcidiol, v teh okoliščinah doslej niso preizkusili v randomizirani raziskavi. V 108 središčih za dializo na Japonskem so v raziskavo J-DAVID (Japan Dialysis Active Vitamin D) vključili 976 bolnikov, ki so bili zdravljeni z vzdrževalno hemodializo in so imeli koncentracijo intaktnega serumskega parathormona največ 180 ng/l. Naključnostno so jih razporedili v skupino, ki je prejemala oralni odmerek 0,5 µg alfakalcidiola dnevno, in v kontrolno skupino, ki ni prejemala nobenih aktivatorjev receptorjev za vitamin D. Glavno merilo učinkovitosti je bila skupna pojavnost usodnih in neusodnih srčno-žilnih dogodkov, kot so srčni infarkt, možganska kap, dissekcija ali raztrganje aorte, sprejem v bolnišnico zaradi srčnega popuščanja, koronarna revaskularizacija in periferni arterijski žilni dogodki. Dogodke so vrednotili zaslepljeno. V srednjem času sledenja 4,0 leta med skupinama ni bilo statistično pomenljive razlike glede glavnega merila učinkovitosti. Opazovani srčno-žilni dogodek je utrpelo 21,1 % bolnikov iz skupine, ki je prejemala alfakalcidiol, in 17,9 % bolnikov iz kontrolne skupine (razmerje tveganj 1,25; 95 % razpon zaupanja 0,84-1,67). Skupini se tudi nista pomenljivo razlikovali glede umrljivosti zaradi vseh vzrokov (18,2 % proti 16,8 %). Med skupinama sicer ni bilo razlik v pogostnosti škodljivih dogodkov, ki so jih opredelili kot resne (40,8 % proti 40,1 %). (Vir: www.jupsline.net)