| Operacije srca pri osemdesetletnikih, ki so pred desetletji veljale za nesmotrno porabo zdravstvenih virov, so danes del vsakdanje klinične prakse, s staranjem prebivalstva in daljšanjem življenjske dobe pa narašča tudi potreba po kirurškem zdravljenju bolezni srca pri še starejših bolnikih. Italijanski raziskovalci iz skupine 9 bolnišnic Villa Maria so z analizo 127 primerov operacij srca pri devetdeset- in stoletnikih, opravljenih v letih 1998-2008, skušali oceniti koristi in tveganje tovrstnih operacij v tej starostni skupini. Izsledke so predstavili v poročilu, objavljenem v januarski številki revije Circulation (Circulation 2010; 121: 208-13).
Povprečna starost bolnikov je bila 92 ± 0,8 let (razpon 90-103 leta), moških je bilo 48,8 %. Šestdesetim bolnikom so opravili operacijo srčnih zaklopk, 49 bolnikom so opravili samo koronarno premostitveno operacijo, 18 bolnikom pa koronarno premostitveno operacijo in operacijo srčnih zaklopk. Arterijski koronarni obvod so uporabili pri večini bolnikov s koronarno premostitveno operacijo. Pri nekaj več kot tretjini bolnikov je bil poseg nujen in poprej nenačrtovan.
Med operacijo ali v prvih 30 dneh po njej je umrlo 17 bolnikov (13,4 %), od katerih jih je bilo 15 operiranih nujno. Vzrok smrti je bila v 13 primerih bolezen srca. Do vsaj 1 resnega zapleta po operaciji, najpogosteje fibrilacije preddvorov oziroma druge aritmije ali akutne okvare delovanja ledvic, je prišlo pri 45 bolnikih (42,5 %), od katerih jih je bilo zaradi tega 8 sprejetih v intenzivno enoto. Vrsta operacije ni bila povezana z umrljivostjo. Petletno preživetje bolnikov, ki so preživeli prvih 30 dni po operaciji, je bilo 59 %, bolezen srca je bila vzrok smrti pri dveh trejinah bolnikov, ki so umrli v tem obdobju. Raziskovalci so poudarili, da so pri preživelih bolnikih dosegli funkcionalno izboljšanje, zato so mnenja, da je pri izbranih bolnikih kirurško zdravljenje umestno tudi v zelo visoki starosti. (Vir: www.jupsline.net)
|
