| Acetilsalicilna kislina je eno temeljnih zdravil v sekundarnem preprečevanju bolezni srca in žilja, vendarle pa tudi zdravljenje z majhnim odmerkom spremlja večja pojavnost krvavitve iz razjede v zgornjih prebavilih. Opustitev zdravljenja ob pojavu tega zapleta lahko za bolnika pomeni večjo srčno-žilno ogroženost. Raziskovalci s Kitajske univerze v Hong Kongu so v randomizirani kontrolirani raziskavi preverili hipotezo, da nadaljevanje zdravljenja z acetilsalicilno kislino po uspešni endoskopski oskrbi krvavitve iz razjede ob zdravljenju z zaviralcem protonske črpalke za bolnika ni manjvredno od opustitve zdravljenja. Rezultate so predstavili v januarski številki revije Annals of Internal Medicine (Ann Intern Med 2010; 152: 1-9).
Raziskava je potekala v enem univerzitetnem središču, vanjo pa je bilo vključenih 156 bolnikov z akutno krvavitvijo iz peptične razjede, ki so zaradi klinično očitne srčno-žilne bolezni (vključno z boleznimi možganskega žilja) prejemali acetilsalicilno kislino v preprečevalnem odmerku (največ 325 mg dnevno). Pri vseh so krvavitev potrdili in uspešno oskrbeli z endoskopijo, ob posegu so vsi 72 ur prejemali pantoprazol v intravenski infuziji in po njenem zaključku nadaljevali zdravljenje z oralnim pripravkom pantoprazola. Bolnike so po naključnostnem izboru razporedili v skupino, ki je takoj po endoskopskem posegu nadaljevala zdravljenje z 80 mg acetilsalicilne kisline dnevno, in v skupino, ki je namesto acetilsalicilne kisline prejemala placebo. Zdravljenje z acetilsalicilno kislino je bilo dvojno zaslepljeno in je trajalo 8 tednov.
V 30 dneh po oskrbi krvavitve je prišlo do ponovne z endoskopijo potrjene krvavitve pri 10,3 % bolnikov, ki so prejemali acetilsalicilno kislino, in pri 5,4 % bolnikov, ki so prejemali placebo. Razlika 4,9 odstotnih točk ni bila statistično pomenljiva, saj je bil njen 95 % razpon zaupanja od -3,6 do 13,4 odstotnih točk. Med sledenjem je bila umrljivost bolnikov, ki so prejemali acetilsalicilno kislino, 1,3 %, umrljivost bolnikov, ki so prejemali placebo, pa 12,9 %. Razlika 11,6 odstotnih točk v prid aktivnemu zdravljenju je bila statistično pomenljiva, k njej pa so največ prispevale razlike v umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni in zapletov v prebavilih. Raziskovalci pa so v zaključku opozorili, da je bila raziskava majhna, zato bi bilo treba njene rezultate potrditi v raziskavi z večjim številom bolnikov. (Vir: www.jupsline.net)
|
