| Bolnike, ki so doživeli akutni koronarni sindrom, ogrožajo ponovni srčno-žilni dogodki kljub revaskularizacijskemu posegu in dvotirnemu protiagregacijskemu zdravljenju. Novejša protikoagulacijska zdravila obetajo dodatno zmanjšanje pojavnosti ponovnih srčno-žilnih dogodkov, vendar utegnejo izpostaviti bolnika večjemu tveganju za krvavitev. Rezultati raziskave RE-DEEM, ki je ovrednotila varnost in tudi učinkovitost 4 različnih odmerkov dabigatran eteksilata pri bolnikih, ki po akutnem koronarnem sindromu prejemajo acetilsalicilno kislino in klopidogrel, je nakazala, da je zdravljenje z dabigatranom varno tudi v kombinaciji s tema dvema zdraviloma. Poročilo o raziskavi RE-DEEM je zadnji dan 82. znanstvenega srečanja American Heart Association, ki je potekalo od 14. do 18. novembra v Orlandu, predstavil dr. Jonas Oldgren iz Univerzitetne bolnišnice v Uppsali (Švedska).
Raziskava je zajela bolnike z akutnim koronarnim sindromom z ali brez dviga ST-spojnice, ki so imeli vsaj 1 dodaten dejavnik tveganja za srčno-žilne zaplete in so prejemali acetilsalicilno kislino in klopidogrel. V največ 14 dneh, povprečno pa 7,4 dni po akutnem dogodku so jih naključnostno razporedili v 5 skupin, ki so poleg protiagregacijskih zdravil prejemale še dabigatran v odmerkih 50 mg, 75 mg, 110 mg oziroma 150 mg 2-krat dnevno ali placebo. Zdravljenje je bilo dvojno zaslepljeno in je trajalo 6 mesecev. Med skupinami ni bilo pomembnih razlik v izhodiščnih značilnostih: povprečna starost bolnikov je bila 61,8 let, več kot tri četrtine je bilo moških, 60 % jih je utrpelo akutni srčni infarkt z dvigom ST-spojnice, 54 % so med obravnavo zaradi akutnega dogodka opravili perkutani revaskularizacijski poseg. Glavno merilo varnosti je bila skupna pojavnost velike krvavitve po merilih International Society for Thrombosis and Haemostasis (usodna krvavitev ali simptomatska krvavitev v pomemben organ ali področje telesa in/ali krvavitev, zaradi katere pride do znižanja koncentracije hemoglobina za vsaj 20 g/l ali zaradi katere je potrebna transfuzija vsaj 2 enot krvi ali rdečih krvnih celic) in klinično pomembne manjše krvavitve (krvavitev, ki ne izpolnjuje meril za veliko krvavitev, vendar zahteva klinično ukrepanje).
V 6 mesecih je veliko ali klinično pomembno manjšo krvavitev utrpelo 2,4 % bolnikov, ki so prejemali placebo, ter 3,5 %, 4,3 %, 7,9 % in 7,8 % bolnikov, ki so prejemali 50-150 mg dabigatrana. Pojavnost velike krvavitve je bila 0,5 % v skupini, ki je prejemala placebo, ter 0,8 %, 0,3 %, 2,0 % in 1,2 % v skupinah, ki so prejemale naraščajoče odmerke dabigatrana. Raziskava ob 1.861 vključenih bolnikih v 6 mesecih sicer ni imela zadostne statistične moči za vrednotenje učinka zdravljenja na klinične dogodke, rezultati pa so vendarle pokazali nagnjenje k manjši skupni pojavnosti smrti zaradi bolezni srca in žilja, neusodnega srčnega infarkta in neusodne možganske kapi. Katerega od teh dogodkov je prvič utrpelo 3,8 % bolnikov iz skupine, ki je prejemala placebo, 4,6 % oziroma 4,9 % bolnikov, ki so prejemali 50 mg oziroma 75 mg dabigatrana, in 3,0 % oziroma 3,5 % bolnikov, ki so prejemali 110 mg oziroma 150 mg dabigatrana.
Dr. Oldgren je zaključil, da je zdravljenje z dabigatranom v teh okoliščinah povezano z razmeroma majhno pojavnostjo velikih in klinično pomembnih manjših krvavitev, ki narašča z odmerkom, vendar ga lahko glede na absolutno povečanje pojavnosti velike krvavitve za približno 1 odstotno točko štejemo za varno. Rezultati raziskave RE-DEEM po njegovem mnenju upravičujejo nadaljnje vrednotenje učinka odmerkov 110 mg in 150 mg, ki so ju uporabljali v raziskavi RE-LY (glej ESC 2009: dabigatran v preprečevanju možganske kapi pri bolnikih s fibrilacijo preddvorov presegel varfarin (raziskava RE-LY)), na klinični izid po akutnem koronarnem sindromu v raziskavi z ustrezno statistično močjo. Temu zaključku je pritrdila tudi vabljena razpravljavka dr. Elaine M. Hylek iz bolnišnice Boston University Medical Center v Bostonu (ZDA), ob tem pa poudarila, da je treba dodatno proučiti razloge zaradi katerih je nekaj manj kot petina bolnikov opustila zdravljenje z dabigatranom. V oceni varnosti po njenem ne bi smeli zanemariti majhnih krvavitev, ki bolnikov sicer ne ogrožajo, so pa zanje neprijetne in mnoge navedejo k opustitvi zdravljenja. Ključno vprašanje za nadaljnje raziskave uporabe dabigatrana in drugih novih protikoagulacijskih zdravil pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom pa je po njenem mnenju ali je klopidogrel ob uveljavljanju zdravil, kot sta prasugrel in tikagrelor, sploh še ustrezno primerjalno zdravilo. (Vir: www.jupsline.net)
Izvlečki z 82. znanstvenega srečanja American Heart Association so v celoti prosto dostopni na spletni strani http://www.abstractsonline.com/plan/start.aspx?mKey=E435C483-E5E9-4606-B502-27EDD04F1A9A. Prispevek z naslovom Randomised Dabigatran Etexilate Dose Finding Study In Patients With Acute Coronary Syndromes Post Index Event With Additional Risk Factors For Cardiovascular Complications Also Receiving Aspirin And Clopidogrel (RE-DEEM) je bil s predavanjem predstavljen 17. novembra 2009.
|
|
