| Mehanska podpora levemu prekatu (LVAD, iz angl. left ventricular assist device) je bila do nedavnega namenjena zgolj bolnikom, ki so čakali na presaditev srca. Klinične raziskave so pokazale, da tovrstna črpalka s pulznim pretokom, ki posnema utripni srčni iztis, omogoča dolgotrajnejše preživetje, kar obeta, da bo v prihodnje takšno mehansko zdravljenje omogočalo trajno nadomeščanje črpalne odpovedi srčne mišice pri bolnikih z napredovalim srčnim popuščanjem. Sodobne črpalke, ki so praviloma manjše, lažje, tišje in dolgotrajnejše, omogočajo tudi podporo z neprekinjenim pretokom krvi, vendar so njihovo učinkovitost doslej potrdili le v kratkotrajnih raziskavah pri kandidatih za presaditev srca. Raziskovalci iz več središč v ZDA so zato primerjali obe vrsti mehanske podpore pri bolnikih z napredovalim srčnim popuščanjem, ki jim zaradi različnih zadržkov ni mogoče presaditi srca. Poročilo o rezultatih je v zadnjem predavanju zasedanj Late-Breaking Clinical Trials 82. znanstvenega srečanja American Heart Association v Orlandu predstavil vodja raziskovalne skupine HeartMate II Investigators dr. Joseph G. Rogers iz bolnišnice Duke University Medical Center v Durhamu, hkrati s predstavitvijo ga je na svoji spletni strani objavila revija The New England Journal of Medicine (N Engl J Med 2009; 361: doi: 10.1056/NEJMoa0909938).
Dvesto bolnikom z napredovalim srčnim popuščanjem (iztisni delež levega prekata največ 25 %, okrnjena telesna zmogljivost z največjim privzemom kisika manj kot 14 ml/kg/min ter funkcijski razred IIIb ali IV po NYHA), ki niso bili kandidati za presaditev srca, so po naključnem izboru vsadili črpalko z neprekinjenim pretokom HeartMate II (134 bolnikov) ali črpalko s pulznim pretokom HeartMate XVE (66 bolnikov). Bolniki so bili v povprečju stari 62 let (starost je bila poglavitni zadržek za presaditev, in sicer pri več kot tretjini vključenih bolnikov), večina je bila moških (92 % v skupini s pulzno črpalko in 81 % v skupini s črpalko z neprekinjenim pretokom), pri dveh tretjinah je bilo srčno popuščanje posledica ishemične bolezni srca. Bolnike so nato spremljali v povprečju 2 leti ter pri njih beležili pojavnost težke možganske kapi in potrebe po kirurški zamenjavi črpalke kot glavno merilo klinične učinkovitosti ter preživetje, funkcijsko zmogljivost in kakovost življenja.
Izsledki so pokazali, da je več bolnikov s črpalko z neprekinjenim pretokom opazovano obdobje preživelo brez pojava težke možganske kapi ali operacije za zamenjavo črpalke (46 % proti 11 %, p<0,001). K razliki je prispevala predvsem manjša potreba po zamenjavi črpalke (10 % proti 36 %, p<0,001), saj v pojavnosti možganske kapi razlik ni bilo (11 % proti 12 %, p=0,56). Pri bolnikih s črpalko z neprekinjenim pretokom so beležili tudi boljše preživetje (58 % proti 24 %; p=0,008), v obeh skupinah pa so potrdili izboljšanje funkcijskega razreda, telesne zmogljivosti ter kakovosti življenja.
Podpora levemu prekatu z mehanskimi črpalkami utegne v prihodnje spremeniti obravnavo bolnikov z napredovalim srčnim popuščanjem, ki bodisi niso primerni za presaditev srca bodisi presaditve ne morejo dočakati zaradi majhne razpoložljivosti darovalcev. Učinkovitost in življenjska doba naprav za mehansko podporo levemu prekatu presegata prvotni namen premostiti čakalno dobo do presaditve; zlasti črpalke z neprekinjenim pretokom bodo verjetno pridobile vse bolj pomembno vlogo zaradi boljšega preživetja bolnikov in manj pogostih okvar naprave. (Vir: www.jupsline.net)
Izvlečki z 82. znanstvenega srečanja American Heart Association so v celoti prosto dostopni na spletni strani http://www.abstractsonline.com/plan/start.aspx?mKey=E435C483-E5E9-4606-B502-27EDD04F1A9A. Prispevek z naslovom Outcomes of Patients with Advanced Heart Failure Treated with Either a Pulsatile or Continuous Flow Left Ventricular Assist Device: Results of the HeartMate II Destination Therapy Trial je bil s predavanjem predstavljen 17. novembra 2009.
|
