| Motnje razpoloženja so pri bolniki po koronarni premostitveni operaciji pogoste in često vplivajo na okrevanje po operaciji in razplet. Skupina raziskovalcev iz 7 bolnišnic na ožjem področju Pittsburgha (ZDA) je zato izpeljala raziskavo BtB (Bypassing the Blues), s katero je želeli ovrednoti, ali celosten večdisciplinarni pristop k prepoznavanju in obvladovanju razpoloženjskih motenj olajša okrevanje bolnikov po koronarni premostitveni operaciji. Rezultate je v imenu skupine predstavil dr. Dr Bruce L. Rollman z University of Pittsburgh School of Medicine v predavanju na 82. znanstvenem zasedanju American Heart Association, ki je letos potekalo od 14. do 18. novembra v Orlandu.
V raziskavi so pri 2.485 bolnikih s presejalnim vprašalnikom PHQ (Patient Health Questionnaire) ocenili in nato potrdili izraženost morebitnih simptomov depresije. Ugotovili so jih pri 302 bolnikih, ki so jih nato naključno razporedili v skupino, pri kateri so poskušali aktivno obvladati depresivno simptomatiko, ter skupino, ki je bila deležna običajne oskrbe. Raziskava je vključevala še kontrolno skupino 151 bolnikov, pri katerih s presejalnimi vprašalniki niso potrdili simptomov depresije. Bolniki so bili v povprečju stari 65 let, večina (slabi dve tretjini) je bila moških. V okviru strukturirane oskrbe je medicinska sestra bolnike enkrat tedensko poklicala po telefonu ter jim po potrebi in posvetu z družinskim zdravnikom in/ali psihiatrom ponudila zdravljenje s protidepresijskimi zdravili, samopomoč z delovnim zvezkom in/ali svetovanje pri specialistu za duševne motnje. Pri bolnikih so nato 8 mesecev redno spremljali samoocenjeno telesno in duševno zdravje (z vprašalnikom SF-36), izraženost telesnih težav (z vprašalnikom DASI, iz angl. Duke Activity Status Index) ter depresivno simptomatiko (s točkovnikom HRS-D, iz angl. Hamilton Rating Scale for Depression).
Bolniki, pri katerih so s presejalnima vprašalnikoma prepoznali simptome depresije, so v primerjavi s kontrolnimi preiskovanci pričakovano dosegli slabšo izhodiščno oceno pri vseh treh študijskih vprašalnikih. Kasneje pa so bolniki, ki so bili deležni strukturirane oskrbe, dosegli značilno boljšo oceno po vprašalnikih SF-36, DASI in HRS-D. Bolniki, ki so bili deležni strukturirane oskrbe, so tudi pogosteje poročali o ublažitvi simptomov depresije (50 % proti 29,6 %, p<0,001), kar je bilo zlasti očitno pri moških (60,5 % proti 33,3 %; p<0,001). Pri njih so beležili tudi manj vnovičnih sprejemov v bolnišnico (13 % proti 23 %, p=0,07), čeprav statistična zasnova raziskave ni dopuščala dokončnih zaključkov glede kliničnih opazovanih dogodkov.
Dr. Rollman je poudaril, da strukturirana oskrba pomembno izboljša kakovost življenja ter ublaži telesno in duševno simptomatiko depresivnih bolnikov po koronarni premostitveni operaciji, s tem pa olajša in pospeši njihovo okrevanje po posegu. Navkljub omejitvam (zlasti zaradi nedorečenosti financiranja ter statistične zasnove, ki onemogoča zanesljivo ovrednotenje kliničnega razpleta oziroma pojavnosti pomembnih srčno-žilnih dogodkov) utegne raziskava v prihodnje predrugačiti oskrbo bolnikov po tovrstni operaciji, pri katerih je potrebno aktivno prepoznavati in obvladovati razpoloženjske motnje. (Vir: www.jupsline.net)
Izvlečki z 82. znanstvenega srečanja American Heart Association so v celoti prosto dostopni na spletni strani http://www.abstractsonline.com/plan/start.aspx?mKey=E435C483-E5E9-4606-B502-27EDD04F1A9A. Prispevek z naslovom Telephone-Delivered Collaborative Care For Treating Post-CABG Depression: 8-Month Outcomes From The Bypassing The Blues Trial je bil s predavanjem predstavljen 16. novembra 2009.
|
