| Popolna premostitev vseh okvar koronarnih arterij je po sodobnih smernicah pomemben cilj koronarne premostitvene operacije. Doseganje tega cilja je pri nekaterih bolnikih zahtevno in povezano z uporabo tehnik, ki podaljšajo operacijo in s tem z njo povezano tveganje. Kanadski raziskovalci so v veliki retrospektivni raziskavi ocenili, kako popolnost revaskularizacije vpliva na dolgoročno napoved in pojavnost zapletov, in preverili hipotezo, da je korist popolne revaskularizacije manjša pri starejših bolnikih. V analizo so zajeli podatke za 6.539 bolnikov, ki so jim v letih 2000-2007 v Univerzitetni bolnišnici Laval v Quebec Cityju zaporedoma opravili prvo koronarno premostitveno operacijo z uporabo zunajtelesnega krvnega obtoka.
Bolniki z nepopolno revaskularizacijo, je v predavanju zadnji dan kongresa Evropskega kardiološkega združenja ESC 2009, ki je potekal od 29. avgusta do 2. septembra v Barceloni, povedal dr. Nicolas Girerd iz omenjene bolnišnice, so bili v povprečju starejši kot bolniki s popolno revaskularizacijo (67 ± 10 let proti 64 ± 10 let) in so imeli pogosteje pridružene bolezni, trižilno bolezen koronarnih arterij in predhodno možgansko kap ali srčni infarkt. Okvare koronarnih arterij so jim manj pogosto premostili z 1 ali 2 mamarnima arterijama. Statistična analiza, v kateri so izločili vpliv naštetih dejavnikov, je pokazala, da nepopolna revaskularizacija ni bila povezana z večjo umrljivostjo ob operaciji, je pa imela velik negativen učinek na dolgoročno preživetje, ki je bil močno odvisen od starosti. Tveganje za smrt med sledenjem je bilo pri bolnikih z nepopolno revaskularizacijo pomenljivo večje kot pri bolnikih s popolno revaskularizacijo, vendar predvsem na račun 2-krat večjega tveganja za smrt pri mlajših od 70 let, medtem ko pri bolnikih, starih 70 let ali več, povezava med nepopolno revaskularizacijo in tveganjem za smrt ni imela statističnega pomena. Rezultati nakazujejo, je zaključil dr. Girerd, da bi se kirurgi pri starejših starostnikih lahko odločili za manj invazivne in krajše posege (operacija brez uporabe zunajtelesnega krvnega obtoka ali minimalno invaziven poseg), kar bi se utegnilo odraziti v manjšem tveganju samega posega ne da bi ogrozilo dolgoročno napoved. (Vir: www.jupsline.net)
Izvlečki znanstvenega programa Evropskega kardiološkega kongresa ESC 2009 so v celoti prosto dostopni na spletni strani http://spo.escardio.org/Welcome.aspx?eevtid=33. Prispevek z naslovom The impact of surgical revascularization completeness on long-term survival is strongly age-dependant je bil s predavanjem predstavljen 2. septembra 2009.
|
