V raziskavo RE-LY so v obdobju 2 let v 951 središčih iz 44 držav zajeli 18.113 bolnikov s fibrilacijo preddvorov, ki ni bila povezana z okvaro srčnih zaklopk, ter zmernim ali velikim tveganjem za možgansko kap zaradi prisotnosti vsaj 1 dejavnika tveganja (prejšnji možganskožilni dogodek ali sistemska embolija, iztisni delež levega prekata manj kot 40 %, simptomatsko srčno popuščanje s funkcijskim razredom vsaj II po razvrstitvi NYHA, starost vsaj 75 let, starost vsaj 65 let pri bolnikih s sladkorno boleznijo, koronarno boleznijo srca ali arterijsko hipertenzijo). Polovica bolnikov pred vstopom v raziskavo ni prejemala antagonistov vitamina K. Cilj raziskovalcev je bil pokazati, da je v preprečevanju možganske kapi in sistemskih embolij učinkovitost in varnost zdravljenja teh bolnikov z dabigatranom v odmerku 110 mg oziroma 150 mg 2-krat dnevno klinično enakovredna (oziroma ni manjša od) učinkovitosti in varnosti zdravljenja z varfarinom v prilagodljivem odmerku, ki zagotavlja vzdrževanje INR v razponu 2,0-3,0. Bolnike so zato naključnostno razporedili v tri skupine, ki so prejemale bodisi manjši bodisi večji odmerek dabigatrana ali varfarin. Zdravljenje ni bilo zaslepljeno (razen odmerka dabigatrana), saj je bila raziskava zasnovana po načelu PROBE (prospektivna, randomizirana, odprta raziskava z zaslepljenim vrednotenjem opazovanih dogodkov – angl. prospective, randomized, open-label blinded endpoint), ki po mnenju raziskovalcev v teh okoliščinah zanesljiveje ovrednoti dejanske razlike v obravnavi bolnikov, zdravljenih z varfarinom in dabigatranom, v vsakdanji praksi. Glavno merilo učinkovitosti je bila pojavnost vseh vrst možganske kapi in sistemske embolije, glavno merilo varnosti pa pojavnost velike krvavitve, ki so jo opredelili kot krvavitev, zaradi katere je prišlo do znižanja koncentracije hemoglobina za 20 g/l oziroma je zahtevala transfuzijo vsaj 2 enot krvi, ali krvavitev v pomembno področje ali organ.

Skupine so bile dobro uravnotežene. Povprečna starost bolnikov je bila 71,4-71,6 let, 63,3-64,4 % je bilo moških. Približno petina bolnikov je pred vstopom v raziskavo že utrpela možganskožilni dogodek, nekaj manj kot petina pa srčni infarkt. Približno 40 % bolnikov je ob vstopu v raziskavo prejemalo acetilsalicilno kislino; med sledenjem se je ta delež prepolovil. V srednjem času sledenja 2,0 let je zdravljenje z dabigatranom v odmerku 110 mg oziroma 150 mg opustilo 14,5 % oziroma 15,5 % bolnikov, zdravljenje z varfarinom pa 10,2 % bolnikov.

Skupna letna pojavnost možganske kapi je bila ob zdravljenju s 110 mg oziroma 150 mg dabigatrana 1,53 % oziroma 1,11 %, ob zdravljenju z varfarinom pa 1,69 %. Statistična analiza je pokazala, da je bilo tveganje za možgansko kap in sistemsko embolijo ob zdravljenju s 110 mg dabigatrana številsko (relativno tveganje 0,91; 95 % razpon zaupanja 0,74-1,11), ob zdravljenju s 150 mg dabigatrana pa tudi statistično pomenljivo manjše (0,66; 0,53-0,82) kot ob zdravljenju z varfarinom. Rezultata za oba odmerka sta prepričljivo zadostila statističnim merilom za nemanjvrednost (klinično enakovrednost) dabigatrana v primerjavi z varfarinom. Zdravljenje z večjim odmerkom dabigatrana je statistično pomenljivo zmanjšalo pojavnost ishemične možganska kapi (0,76; 0,59-0,98), pojavnost hemoragične možganske kapi pa je bila manjša kot ob zdravljenju z varfarinom tako pri manjšem (0,31; 0,17-0,56) kot pri večjem odmerku dabigatrana (0,26; 0,14-0,49). Letna pojavnost velike krvavitve je bila ob zdravljenju z manjšim odmerkom dabigatrana statistično pomenljivo manjša, ob zdravljenju z večjim odmerkom dabigatrana pa približno enaka kot ob zdravljenju z varfarinom (2,71 % oziroma 3,11 % proti 3,36 %). Letna pojavnost življenje ogrožajoče krvavitve in letna pojavnost znotrajlobanjske krvavitve sta bili ob zdravljenju z manjšim oziroma večjim odmerkom dabigatrana (1,22 % in 0,23 % oziroma 1,45 % oziroma 0,30 %) pomenljivo manjši kot ob zdravljenju z varfarinom (1,80 % in 0,74 %), so pa v skupini, ki je prejemala večji odmerek dabigatrana, ugotovili večjo letno pojavnost velike krvavitve v prebavila kot v skupini, ki je prejemala varfarin (1,5 % proti 1,0 %). Pogostnost zvišanja serumske ravni jetrnih encimov na več kot 3-kratnik zgornje meje normalnih vrednosti je bila v vseh treh skupinah podobna. Edini neželen učinek, ki je bil ob zdravljenju z dabigatranom statistično pomenljivo pogostejši kot ob zdravljenju z varfarinom, je bila dispepsija (11,8 % oziroma 11,3 % proti 5,8 %).

Rezultate je kot vabljeni razpravljavec komentiral dr. John Camm z Univerze St. George v Londonu (Velika Britanija). Rezultate je umestil v metaanalizo preprečevanja ishemične možganske kapi z varfarinom in drugimi zdravili in pokazal, da je dabigatran prvo zdravilo, ki je glede tega učinkovitejše od varfarina. Kot morebitno pomanjkljivost raziskave je izpostavil zasnovo PROBE, ki ima svoje prednosti in pomanjkljivosti, nanizal pa je tudi nekaj vprašanj, ki bi jih bilo treba odgovoriti v zvezi s klinično uporabo dabigtrana pri teh bolnikih. Katerega od obeh odmerkov izbrati? Ali naj bolnikom, ki že prejemajo varfarin, predpišemo dabigatran? Ali je zdravilo pri zelo starih starostnikih prav tako učinkovito in varno? Ali je pomembno, da nimamo antidota proti dabigatranu? Kaj storiti, če je potrebna kardioverzija? Ali bosta zdravnik in bolnik negotova zaradi odsotnosti potrebe po spremljanju protikoagulacijskega učinka dabigatrana?

Rezultati raziskave RE-LY po njegovem niso samo potrditev večje koristi tega zdravila od varfarina v preprečevanju možganske kapi, temveč tudi spodbuda za spremembo pristopa k zdravljenju bolnikov s fibrilacijo preddvorov s protikoagulacijskimi zdravili. Ovira pri sprejemanju tega zdravila v prakso bi utegnila biti cena, vendar bi si ga po njegovem morali privoščiti skozi manjšo pojavnost možganske kapi, manjšo potrebo po laboratorijskih preiskavah in odsotnost potrebe po farmakogenomičnih preiskavah. Opozoril pa je, da je v kliničnem preizkušanju več protikoagulacijskih zdravil s podobnim ali drugačnim mehanizmom delovanja in da predstavljeni rezultati nikakor ne bi smeli zavreti nadaljnjih raziskav njihove klinične uporabe. (Vir: www.jupsline.net)

Izvlečki znanstvenega programa Evropskega kardiološkega kongresa ESC 2009 so v celoti prosto dostopni na spletni strani http://spo.escardio.org/Welcome.aspx?eevtid=33. Prispevek z naslovom A randomized trial of dabigatran, a oral direct thrombin inhibitor, compared to warfarin in 18,113 patients with atrial fibrillation at high risk of stroke je bil s predavanjem predstavljen 30. avgusta 2009.